Hitri kontakt

ZB NOB Velenje
+386 (0)51 659 933
+386 (0)3 587 08 73
borci@velenje.si

ZZB NOB Slovenije

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (s kratico ZZB NOB Slovenije, ali organizacija ZB Slovenije) je ena najštevilčnejših civilnodružbenih organizacij v Sloveniji...
VSTOPI

Statut združenja borcev za vrednote NOB Velenje  

V skladu s 1. In 4. Členom Zakona o društvih (Uradni list Republike Slovenije, št. 61/2006) je Skupščina Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Velenje, na svojem zasedanju, dne 11. 6. 2007, sprejela spremembe in dopolnitve statuta z dne, 9. 5. 1997 tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:

STATUT
ZDRUŽENJA BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA VELENJE

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta statut določa pravila delovanja članov Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja na območju Mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki.

2. člen

Ime društva je: Združenje borcev za vrednote  narodnoosvobodilnega boja Velenje (v nadaljnjem besedilu: združenje).
Sedež združenja je v Velenju, Kopališka 3.
Kratica združenja je: ZB NOB Velenje.

3. člen

Združenje je samostojno, domoljubno, nepridobitno društvo, v katerega se z namenom uresničevanja skupnih interesov prostovoljno združujejo borci in drugi udeleženci narodno osvobodilnega in protifašističnega boja ter druge osebe, ki imajo pozitiven odnos do vrednot narodnoosvobodilnega boja 1941 – 1945.

4. člen

Združenje je pravna oseba zasebnega prava.
Predstavlja in zastopa ga predsednik združenja, v njegovi odsotnosti pa pooblaščeni podpredsednik ali tajnik združenja v okviru danih pooblastil.

5. člen

Združenje je član Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije, ki ima status društva, ki deluje v javnem interesu. Združenje kot član ZZB NOB Slovenije deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov, vojnih grobišč in žrtev vojnega nasilja.

6. člen

Žig združenja je okrogle oblike s premerom 3 m. Ob robu je napis: Združenje borcev za vrednoste NOB Velenje. V sredini žiga je znak Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije, ki izraža simbole narodno osvobodilnega boja: slovensko nacionalno zastavo, Triglav, Jadran, Osvobodilno fronto, zvezdo, lipove liste in letnici 1941 – 1945.

7. člen

Združenje ima svoj prapor, ki ga sestavlja slovenska nacionalna zastava na eni strani, na drugi pa izraženi simboli iz 6. Člena. Praporu je pripet trak, na katerem je izpisano ime združenja.
Drog prapora je redeče barve. Na vrhu je peterokraka zvezda ali pozlačen grb Republike Slovenije.

8. člen

Prapor združenja se lahko uporablja na spominskih prireditvah, ki jih organizirajo združenja borcev za vrednote NOB, na dogovorjenih državnih proslavah ter na drugih javnih prireditvah sorodnih organizacij, kadar tako sodelovanje ni v nasprotju s cilji in nameni združenja. Prapor se uporablja tudi na spominskih komemoracijah in pogrebnih svečanostih za umrlimi člani združenja.

9. člen

Prapor združenja varuje, vzdržuje in nosi praporščak ali njegov namestnik, ki ju določi izvršni odbor združenja. O sodelovanju praporščaka s praporom na prireditvah odloča predsednik združenja, če je ta odsoten, pa podpredsednik združenja.

10. člen

Nepridobitni nameni in cilji delovanja združenja so:

  • skrb za ohranjanje, razumevanje in posredovanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju in s tem za utrjevanje domoljubnih in protifašističnih izročil slovenskega naroda;
  • ohranjanje tradicij slovenskega odporništva v prizadevanjih in bojih za narodni obstoj, svobodo in samostojnost slovenskega naroda v vseh zgodovinskih obdobjih;
  • zavzemanje za spoštovanje in vsestranski demokratični razvoj slovenske države;
  • spodbujanje vzajemne solidarnosti in humanih odnosov med ljudmi ter razvijanje raznih oblik družbene pomoči in samopomoči v skrbi za ostarele, bolne in onemogle borce, vojne invalide in druge člane združenja;
  • ohranjanje tovariških vezi med borci, udeleženci ter zagovorniki vrednot NOB;
  • spodbujanje in podpiranje zgodovinopisne, muzejske in umetniške ustvarjalne dejavnosti, povezane s tematiko narodno osvobodilnega boja in skrb za ohranjanje kulturne dediščine iz NOB;
  • zavzemanje za aktivno sodelovanje s programsko sorodnimi veteranskimi društvi  in z drugimi organiziranimi oblikami civilne družbe;
  • prispevati h krepitvi in utrjevanju varnosti ter obrambnih moči Republike Slovenije na podlagi izkušenj iz NOB in obrambne vojne za Slovenijo 1991.

11. člen

Za uresničevanje nepridobitnih namenov in ciljev iz 10. člena so dejavnosti združenja:

  • organizacija in obeleževanje pomembnih obletnic in zgodovinskih dogodkov iz NOB in drugih obdobij uporništva ter ob državnih praznikih;
  • redna skrb za vzdrževanje spominskih obeležij in pomnikov NOB in za grobišča ter grobove padlih in umrlih borcev in udeležencev NOB;
  • obiski in pomoč ostarelim in bolnim članom združenja;
  • pomoč in svetovanje borcem in udeležencem NOB pri uveljavljanju njihovih pravic na socialno zdravstvenem področju glede na zakonske možnosti;
  • organizacija komemoracij in skrb za dostojno slovo od umrlih članov združenja;
  • vzdrževanje muzejske zbirke NOB na sedežu združenja in organizacija tematskih razprav o polpretekli zgodovini.

Z namenom uresničevanja ciljev in dejavnosti združenja opravlja združenje tudi pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridob9itna dejavnost je povezana z namenom in cilji in se lahko opravlja kot dopolnilna dejavnost nepridobitni dejavnosti le v obsegu, potrebnem za uresničevanje namena in ciljev zveze, oziroma za opravljanje nepridobitne dejavnosti, za katero je zveza registrirana. Pridobitne dejavnosti so naslednje:

  • oddajanja poslovnih prostorov
  • založništvo.

12. člen

Združenje sodeluje na območju občine s pristojnimi organi občinske lokalne skupnosti ter s krajevnimi skupnostmi na vseh tistih področjih, ki so pomembna za uresničevanje njegovih namenov in ciljev ter s pristojnim organom upravne enote za področje vojnih veteranov, invalidov in žrtev vojnega nasilja.
Združenje sodeluje tudi z drugimi društvi, ustanovami in organizacijami pri projektih in aktivnostih, ki so v skupnem interesu in v skladu s programskimi usmeritvami združenja.

13. člen

Delo združenja in njegovih organov je javno.
Združenje obvešča o svojem delu širšo in ožjo javnost preko glasila TV – 15 Svobodna misel in preko drugih sredstev javnega obveščanja.
Ožjo javnost obvešča z objavljanjem vabil, mnenj in stališč, z izdajanjem internih obvestil in informacij (Šaleški upornik) in na druge načine, tudi tako, da so zapisniki organov združenja in druga gradiva dostopna članom. Širšo javnost obvešča tako, da so seje organov praviloma javne in se nanje vabi predstavnike sredstev javnega obveščanja in druge osebe, ki izkažejo tak interes.
Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje informacij je odgovoren predsednik združenja oz. član, ki ga nadomešča.

II. ČLANSTVO V ZDRUŽENJU

14. člen

Član združenja je lahko polnoletna oseba, ki ima stalno bivališče na območju združenja in pisno izrazi željo postati član ter sprejme pravice in dolžnosti ter namene in cilje združenja, ki jih odloča ta statut in programske smernice delovanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in je ali:

  • udeleženec narodnoosvobodilnega boja, borec, aktivist ali član osvobodilne fronte in drugih organiziranih oblik protifašističnega delovanja;
  • vojaški invalid, vojni ujetnik, civilni invalid vojne;
  • v domovini ali v tujini podpiral narodnoosvobodilno gibanje ali zunaj domovine sodeloval v oboroženem odporu, v zavezniških vojskah ali gibanju proti nacifašizmu;
  • zaradi udeležbe oziroma sodelovanja v narodnoosvobodilni vojni bil v zaporu, taborišču, konfinaciji ali na prisilnem delu (zapornik, interniranec, taboriščnik, konfiniranec, deportiranec);
  • žrtev nacifašističnega nasilja (taboriščnik – ukraden otrok, begunec, izgnanec);
  • veteran vojne za Slovenijo 1991;
  • zagovornik vrednot narodnoosvobodilnega boja 1941 – 1945.

Pod istimi pogoji lahko postane član združenja tudi tuj državljan, ki ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji.

15. člen

Za stop v članstvo je potrebno izpolniti pristopno izjavo z osebnimi podatki iz 14. člena.

16. člen

Vsak član ima člansko izkaznico. Obliko in vsebino članske izkaznice določa pristojni organ Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Člansko izkaznico podpisuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik združenja.

17. člen

Član združenja uresničuje svoje pravice in dolžnosti s tem:

  • da deluje v skladu z določbami tega statuta;
  • da sodeluje pri delu združenja oziroma pri posameznih njegovih dejavnosti in organizacijskih oblikah dela;
  • da je obveščen o delu združenja;
  • da sam ali preko izvoljenih delegatov sodeluje pri odločanju o društvenih zadevah;
  • da voli in je izvoljen v vse organe združenja;
  • da lahko dobi strokovne pomoč združenja pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz zakonskega varstva udeležencev NOB ali so povezane s članstvom v združenju;
  • da plačuje članarino.

18. člen

Članstvo v združenju preneha z izstopom, izključitvijo ali smrtjo.
Šteje se, da je član izstopil iz združenja, ko poda organu združenja pisno izjavo o izstopu. Iz članstva združenja se izključi član, za katerega se ugotovi, da krši določbe statuta ali zavestno deluje proti interesom združenja. O izključitvi odloča na prvi stopnji izvršni odbor združenja.

19. člen

Člani združenja se zaradi uveljavljanja skupnih interesov in ciljev združenja lahko na ravni združenja povezujejo tudi v sekcije, aktive in druge organizacijske oblike delovanja združenja. Te interesne oblike nimajo statusa pravne osebe in morajo delovanje v skladu s statutom združenja.

20. člen

Združenje lahko pridobiva in spodbuja gospodarske in druge organizacije, ustanove, društva ali posameznike za sponzorstvo ali za donatorstvo združenja pri izvedbi določene naloge ali posameznega projekta, povezanega z delovanje in programom združenja. Medsebojne pravice in obveznosti med sponzorjem ali donatorjem in združenjem se lahko uredijo s posebnim pisnim dogovorom ali pogodbo.

III.  NAČELA ORGANIZIRANOSTI IN DELOVANJA
1. Krajevna organizacija

21. člen

Zaradi lažjega uresničevanja in izvajanja ciljev ter namenov združenja se člani združenja na območju ene ali več krajevnih skupnosti povezujejo v krajevne organizacije.
Krajevna organizacija je temeljna oblika delovanja članov združenja. Ustanovi jo združenje na predlog najmanj petih članov, ki imajo stalno bivališče na območju, na katerem je ustanovljena. Krajevna organizacija deluje kot metoda dela združenja v skladu s statutom združenja in nima lastnosti pravne osebe.

22. člen

Krajevna organizacija uporablja pri svojem delovanju naslednje ime: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje – pod tem nazivom sledi ime krajevne organizacije, ki ga določi združenje.
Krajevna organizacija ima tudi svoj žig. Ta je okrogle oblike z imenom združenja ob robu, z znakom iz 6. člena in z imenom krajevne organizacije.

23. člen

Naloge krajevnih organizacij so:

  • sodelovanje pri uresničevanju skupnih nalog združenja;
  • organiziranja različnih srečanj, proslav ob občinskih oziroma krajevnih praznikih in drugih oblik družabnega življenja članov združenja;
  • organiziranje in dajanje pomoči bolnim članom, obiskovanje in pomoč članom, ki so v domovih za starejše občane;
  • skrb za vzdrževanje in urejanje spominskih obeležij, grobov padlih borcev NOB in spominskih znamenj;
  • volitve delegatov v skupščino združenja;
  • pobiranje članarine in drugih prispevkov članov;
  • opravljanje drugih nalog, ki jih organizacij po dogovoru poveri v izvajanje združenje.

24. člen

Najvišji organ krajevne organizacije je zbor članov, ki se sestane najmanj enkrat letno, obvezno pa pred sklicem skupščine združenja.
Delegati krajevnih organizacij, ki jih izvoli zbor članov, so zavezani, da sklepe in stališča svojih članov zastopajo na skupščini združenja, po sprejetih stališčih in sklepih skupščine pa morajo poročati v krajevni organizaciji.

25. člen

Člani krajevne organizacije izvolijo predsednika, ki zastopa krajevno organizacijo, namestnika predsednika ter blagajnika, ki vodi blagajniške naloge organizacije. Krajevne organizacije z večjim številom članstva izvolijo odbor kot organ krajevne organizacije ter po potrebi tajnika, ki opravlja operativno tehnične in organizacijske naloge.

26. člen

Finančno in materialno poslovanje krajevne organizacije poteka preko transakcijskega računa združenja, odprtega pri banki, s postavko krajevne organizacije.
Krajevna organizacija vodi knjigo prejemkov in izdatkov. Finančne listine podpisuje predsednik ali blagajnik krajevne organizacije. Za finančno poslovanje sta odgovorna predsednik in blagajnik krajevne organizacije.

2. Organi združenja

27. člen

Organi združenja so:

  • skupščina 
  • izvršni odbor
  • nadzorni odbor.

Disciplinske postopke vodi in izreka disciplinske ukrepe na prvi stopnji izvršni odbor, na drugi stopnji pa skupščina. Disciplinski postopki se vodijo v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme skupščina združenja.

Skupščina

28. člen

Skupščina kot zbor članov združenja je najvišji organ združenja. Sestavljajo jo izvoljeni delegati krajevnih organizacij. Ključ za izvolitev delegatov določi izvršni odbor združenja glede na število članov posamezne krajevne organizacije s tem, da mora imeti vsaka krajevna organizacija najmanj enega delegata. Mandatna doba delegata traja štiri leta in se lahko ponovi. Poleg voljenih delegatov so delegati skupščine tudi člani izvršnega odbora združenja.

29. člen

Naloge skupščine so:

  • določa smernice za delovanje območnega združenja, sprejema letni program dela in letno poročilo o uresničevanju sprejetega programa;
  • obravnava in sprejema stališča o pomembnih družbenih in drugih vprašanjih v zvezi z NOB;
  • ocenjuje delo izvršnega odbora združenja, nadzornega odbora in obravnava delovanje krajevnih organizacij;
  • obravnava in sprejema sklep o včlanitvi združenja v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in odloča o povezavah z drugimi zvezami ali sorodnimi društvi;
  • spreminja in dopolnjuje statut združenja po predhodni obravnavi na zborih članov krajevnih organizacij za vrednote NOB;
  • sprejema finančni načrt in potrjuje letno poročilo o poslovnem izidu in finančno materialni bilanci združenja po predhodni obravnavi na zborih članov krajevnih organizacij za vrednote NOB;
  • voli in razrešuje predsednika, podpredsednika in tajnika združenja ter člane izvršnega odbora združenja in nadzornega odbora imenuje častne člane združenja;
  • podeljuje priznanje in nagrade združenja;
  • odloča o pritožbah zoper odločitve organov združenja;
  • odloča o višini članarine in o delitvenem razmerju sredstev, pridobljenih s članarino, med krajevne organizacije in združenje;
  • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin;
  • odloča o prenehanju delovanja združenja po predhodni obravnavi na zborih članov krajevnih organizacij za vrednote NOB;
  • odloča o izključitvi člana in drugih disciplinskih ukrepih na drugi stopnji.

30. člen

Skupščina se sestane najmanj enkrat letno, vsako četrto leto pa zaseda kot volilna skupščina.

31. člen

Sklep o sklicu skupščine sprejme izvršni odbor  združenja najmanj 15 dni pred zasedanjem.
Izredno zasedanje skupščine skliče izvršni odbor združenja na zahtevo najmanj 1/5 delegatov skupščine, na zahtevo nadzornega odbora ali po sklepu izvršnega odbora. Izvršni odbor združenja je dolžan sklicati skupščino v 30 dneh po sprejemu zahteve upravičenega predlagatelja. Če tega ne stori, jo skliče predlagatelj sam. Sklic izrednega zasedanja skupščine mora biti vsem delegatom najavljen z vabilom z dnevnim redom in ustreznim gradivom najmanj 7 dni pred zasedanjem.
Na izrednem zasedanju skupščine se razpravlja in sklepa le o zadevi, zaradi katere je bila sklicana.

32. člen

Skupščina veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj 2/3 delegatov. Če ob napovedanem začetku zasedanja skupščina ni sklepčna, se začetek zasedanja odloži za 15 minut,  na kar veljavno sklepa, če je navzočih več kot polovica delegatov.
Veljavne sklepe skupščina sprejema z večino navzočih delegatov. O predlogih sklepov se glasuje javno. Glasovanje pa je tajno, če to zahteva večina delegatov.

33. člen

Volitve predsednika, podpredsednika, tajnika, članov izvršnega odbora združenja in članov nadzornega odbora združenja so načeloma tajne. Delegati pa se z večino glasov lahko na samem zasedanju odločijo za javno glasovanje. Izvoljeni so kandidati, za katere je glasovala večina navzočih delegatov.
Če je število kandidatov večje od števila članov organa, ki jih je potrebno izvoliti, so izvoljeni tisti, ki so dobili največ glasov.

34. člen

Delo skupščine vodi predsednik delovnega predsedstva. Člane delovnega predsedstva, zapisnikarja, dva overovatelja zapisnika in potrebna delovna telesa skupščine izvolijo delegati skupščine na samem zasedanju.
O delu skupščine se piše zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in overovatelja.

Izvršni odbor združenja

35. člen

Izvršni odbor združenja ( v nadaljevanju: odbor) je izvršilni organ združenja. Izvršni odbor voli skupščina združenja. Poleg voljenih članov odbora so po funkciji člani odbora tudi predsednik, podpredsednik in tajnik združenja.
Odbor izvaja sklepe in stališča skupščine združenja ter tiste naloge, za katere ga ta pooblasti. Poleg tega ima še naslednje zadolžitve:

  • sklicuje skupščino,
  • usmerja delo delovnih teles odbora,
  • usklajuje in usmerja delo članov združenja v krajevnih organizacijah,
  • uresničuje delovni program in skrbi za finančno in materialno poslovanje združenja,
  • pripravlja predlog aktov in določa predloge gradiv, ki jih sprejema skupščina,
  • organizira sodelovanje z drugimi združenji borcev za vrednote NOB, s sorodnimi društvi in skupnostmi, z organi lokalnih skupnosti in z državnimi organi,
  • upravlja s premoženjem združenja,
  • ustanavlja in ukinja delovna telesa ter druge oblike interesnega organiziranja,
  • imenuje praporščaka in njegovega namestnika,
  • odloča o izključitvi člana in drugih disciplinskih ukrepih na drugi stopnji,
  • pripravlja predlog finančnega načrta in finančnega poročila,
  • opravlja druge naloge združenja, ki so izvršilne narave.

Odbor združenja ima 9 do 20 članov. Mandat članov odbora traja štiri leta in se lahko ponovi. Za svoje delo odbor odgovarja skupščini.

36. člen

Za uspešno uresničevanje nalog in za učinkovito spremljanje ter urejanje določenih vprašanj na posameznih področjih dejavnosti lahko odbor ustanovi stalna in občasna delovna telesa in komisije. Za svoje delo so delovna telesa odgovorna odboru. Naloge, število članov teh teles ter predsednika določi odbor združenja.
Delovna telesa in komisije niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom združenja.

37. člen

Odbor se sestaja po potrebi. Za veljavno odločanje in sprejemanje sklepov je potrebna navzočnost več kot polovice članov odbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov prisotnih. O sejah se vodi zapisnik.
Če član odbora ne more več opravljati svojih dolžnosti, lahko odbor začasno povabi k sodelovanju novega člana, ki opravlja to funkcijo do odločitve in potrditve o njegovem članstvu v odboru na prvi naslednji seji skupščine združenja.

Nadzorni odbor

38. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli skupščina.
Člani nadzornega odbora izvolijo iz svoje srede predsednika in njegovega namestnika. Njihov mandat traja štiri leta in se lahko ponovi.

39. člen

Nadzorni odbor nadzira materialno in finančno poslovanje organov združenja. Sestaja se po potrebi. Najmanj enkrat letno, najkasneje pa do srede meseca marca tekočega leta, opravi notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem združenja za preteklo leto, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka 26. Člena Zakona o društvih in predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in za izboljšanje materialnega in finančnega poslovanja.
Letno poročilo sprejme skupščina združenja.
Nadzorni odbor poroča o svojih ugotovitvah med dvema zasedanjima skupščine odboru združenja.

40. člen

Seje sklicuje in vodi predsednik nadzornega obora, če je ta odsoten, pa njegov namestnik. Za svoje delo je odgovoren skupščini.
Nadzorni odbor lahko veljavno sklepa, če so na seji navzoči vsi člani. Sklep je sprejet, če sta zanj glasovala dva člana.
O seji nadzornega odbora se piše zapisnik.

41. člen

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora združenja. Imajo pa pravico, da sodelujejo na vseh njegovih sejah, vendar brez pravice odločanja.
Predsednik, podpredsednik, tajnik združenja

42. člen

Predsednik združenja predstavlja in zastopa združenje.
Predsednik združenja je hkrati tudi predsednik odbora združenja. Izvoli ga skupščina združenja za dobo štirih let. Predsednik skupaj z odborom odgovarja za vsebinsko delovanja združenja v skladu z njegovimi nameni in cilji ter za finančno in materialno poslovanje. Odgovoren je za zakonito delovanje združenja v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije.

43. člen

Podpredsednik združenja pomaga predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, v primeru njegove odsotnosti pa ga nadomešča in opravlja naloge, za katere ga pooblasti predsednik. Podpredsednika izvoli skupščina združenja.

44. člen

Tajnik združenja je hkrati tajnik odbora. Izvoli ga skupščina združenja.
Tajnik pripravlja gradiva za seje skupščine in odbora. Vodi evidenco članov združenja, vodi zapisnike odbora, skrbi za operativno koordinacijo med združenjem in krajevnimi organizacijami ter za opravljanje strokovno tehničnih in administrativnih nalog odbora in združenja.

45.  člen

Predsednik, podpredsednik in tajnik združenja za svoje delo odgovorni skupščini združenja.

IV. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE ZDRUŽENJA

46. člen

Sredstva za dejavnost združenja se zagotavljajo:

  • s članarino,
  • z darili in volili ter prostovoljnimi prispevki,
  • iz sredstev občinskega proračuna za naloge, ki so v splošnem javnem interesu,
  • iz sredstev proračuna Republike Slovenije za izvajanje naloge, ki jih združenje opravlja v javnem interesu,
  • z najemnino za poslovne prostore,
  • s prispevki sponzorjev in donatorjev,
  • z drugimi prihodki.

47. člen

Članarina predstavlja vir prihodka združenja, ki je namenjen za financiranje borcev za vrednote NOB na vseh ravneh organiziranja.

48. člen

Če združenje pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti,  za katero je bilo ustanovljeno.
Vsaka delitev premoženja med člane združenja je nična.

49. člen

Združenje razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani.

50. člen

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik združenja, v njegovi odsotnosti pa od predsednika pooblaščena oseba.

51. člen

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Vodi se v skladu s slovenskim računovodskim standardom za društva po sistemu dvostavnega knjigovodstva ter v skladu s Pravilnikom združenja o računovodstvu.
Finančno poslovanje združenja vodi blagajnik, ki ga imenuje odbor združenja. Lahko ga vodi tudi pogodbeno dogovorjen računovodski servis.
Združenje vodi finančno poslovanje preko svojega transakcijskega računa.

52. člen

Vsak član združenja ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje združenja.

53. člen

Opravljanje funkcij v organih združenja je praviloma brezplačno.
Člani organov združenja imajo pravico do povrnitve stroškov prevoza, če je le ta vezan na opravljanje funkcije v organu združenja. Za opravljanje blagajniških in administrativno tehničnih nalog združenja lahko odbor združenja določi plačilo v skladu s predpisi.

54.člen

Združenje ima v lasti nepremično in premično premoženje, s katerim upravlja odbor združenja.

O odtujitvi ali nakupu nepremičnin združenja odloča skupščina združenja, o premičnem premoženju pa odbor združenja.

V. PRENEHANJE ZDRUŽENJA

55. člen

Združenje preneha z delovanjem, če se za to odloči 2/3 članov združenja ali po samem zakonu ali pa s spojitvijo ali pripojitvijo z drugimi društvi ter s stečajem.
Sklep o prenehanju združenja sprejme skupščina. O prenehanju delovanja združenja mora zastopnik društva v 30 dneh obvestiti pristojni organ.

56. člen

Vprimeru prenehanja delovanja združenja se neporabljena sredstva, pridobljena iz občinskega proračuna, vrnejo občini.

Drugo premoženje se prenese na po dejavnosti sorodno društvo, ustanovljeno na podlagi Zakona o društvih, ali na lokalno skupnost. O tem odloči skupščina s svojim sklepom.

VI.  PRIZNANJA IN NAGRADE

57. člen

Združenje lahko podeli priznanja posameznikom ali pravnim osebam za pomembne prispevke pri delovanju združenja.
Priznanja podeljuje skupščina na predlog odbora združenja.

VII. KONČNA DOLOČBA

58. člen

Ta statut prične veljati na dan sprejema. Novo ime združenja se začne uporabljati šestdeseti dan po registraciji.
Z dnem sprejema prečiščenega besedila tega statuta preneha veljati Statut Območnega združenja borcev in udeležencev NOB Slovenije, ki je bil sprejet na Skupščini območnega združenja, dne 25. 5. 1995.

Predsednik Območnega združenja ZB NOB
Bojan KONTIČ

Velenje, 11. junij 2007