Hitri kontakt

ZB NOB Velenje
+386 (0)51 659 933
+386 (0)3 587 08 73
borci@velenje.si

ZZB NOB Slovenije

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (s kratico ZZB NOB Slovenije, ali organizacija ZB Slovenije) je ena najštevilčnejših civilnodružbenih organizacij v Sloveniji...
VSTOPI

Spomeniška obeležja NOB v MO Velenje spominske plošče, spomeniki, kipi, grobovi (STRAN V IZDELAVI)

Doprsni kip španskemu borcu in narodnemu heroju Mihi Pintarju – Toledi

Avtor, Anton Herman (1976) je portret izdelal po grafični predlogi, z nasveti in korekturami v ateljeju pa so mu pomagali tudi ljudje, ki so poznali Miho Pintarja. Avtor ga je upodobil v civilni obleki brez vojaških in revolucionarnih simbolov, ki jih je v izrazu nadomestil z ekspresivnimi obraznimi potezami heroja. Portret je bil odlit v Livarni Andreja Kamška v Ljubljani.
Spominsko obeležje:
Kip
Lokacija / Krajevna skupnost:
pri Osnovni šoli M.P.Toledo
Nadmorska višina:
404 m
Zemljepisna širina in dolžina:
46°21'51.6"N 15°06'49.3"E
Nazaj na obeležja
Odpri zemljevid obeležij

Opis: Doprsni kip španskega prvoborca in narodnega heroja Mihe Pintarja - Toleda, padlega 3. 6. 1942, stoji pred osnovno šolo Mihe Pintarja - Toleda.

Miha Pintar (ilegalno ime Toledo), slovenski partizanski komandir in narodni heroj, * 2. april 1913, Št. Rupert (nem. St. Ruprecht) pri Celovcu, † 3. junij 1942, Lokovica pri Velenju.

Pintar je leta 1934 končal učiteljišče v Mariboru in bil nato učitelj na Preloki v Beli krajini. Leta 1935 je postal član KPJ. Avgusta 1937 je odšel v Španijo, kjer se je kot borec Cankarjeve četa v Španski republikanski vojski udeležil španske državljanske vojne. Iz francoske internacije se je prek Nemčije prebil v Slovenijo, se sredi avgusta 1941 priključil NOB in vstopil je v Šaleško partizansko skupino. 17. septembra 1941 je kot komandir Pohorske čete s soborci izbojeval pomembno zmago na pohorskem Klopnem vrhu (1340 mnm). (Partizanska zmaga na Klopnem vrhu je bila prva bitka v kateri so partizani v odprti borbi premagali Nemce. V borbi je padel borec Franc Soklič-Borko, delavec velenjskega premogovnika). Po vključitvi čete v Štajerski partizanski bataljon je sodeloval pri njihovih akcijah in pohodih. Bil je med organizatorji Ruške čete. Spomladi 1942 je postal komandir Šaleške partizanske skupine. Padel je v spopadu z Nemci, ko je reševal ranjenega partizana.